Vsak, ki bi rad obiskoval jame se mora spoznati s plezanjem po vrvi. Tečajniki se običajno prvič srešajo z vrvno tehniko na prostem. A ko je zunaj preveč mraz, je tudi lažja jama dobra za prvi spust po vrvi.

Že dolgo nismo šli v jamo kar tako, na izlet, in bil je že skrajni čas.

V preteklem tednu smo si dali opravka z lesenimi stopnicami iz Jame pd predjamskim gradom. Ob lesenih stopnicah se je namreč razvila kletna plesen zaradi česar so morale ven.

Letos smo že tretjič organizirali Modrijanov pohod v Vzhodni rov Jame pod Predjamskim gradom. Tokrat je bilo prijavljenih enajst ljudi kar je opazno manj kot prejšnja leta. Za razliko od prejšnjih let, tudi nenajavljenih gostov ni bilo. Kljub vsemu nas je z vso žlahto in prijatelji vred v jamo odkorakalo dvajset. Vodiči smo bili Ivo, David, Urška, Marjan, Matija in Matjaž.

V soboto dopoldan smo se namenili obiskati Mrzlo jamo v bližini Juršč. Jama je bila raziskana leta 1969, nedavno pa so jo obiskali tudi člani DZRJLJ in jo pustili opremljeno. Glede na to, da je kratka z dvemi kratkimi spusti, se nam je zdela primerna za utrjevanje plezalne tehnike jamarskih tečajnikov.
Jamo smo kar nekaj časa iskali in malo da ne obupali...

V sled odkritja novega vhoda v Predjamo, smo za pposodobljen načrt povezave, šli v soboto izmerit in izrisat kamin v Črni dvorani, ki sta ga nekaj let nazaj preplezala Ivo in Tomaž.

Vsled nedavne povezave dohalnika in Predjame smo v bližini dihalnika organizirali piknik s pohodom skozi dihalnik v Predjamo. Pod površje nas je šlo 13 jamarjev...

Jamarsko društvo Rakek je tudi letos za prvomajske praznike organiziralo že kar tradicionalni tabor na območju Snežnika. Tabor smo v petek zvečer obiskali seveda tudi člani DZRJ Luka Čeč. Žejne tabornike smo razveselili s pivo, ki je hitro pošla. Morda smo tudi zato šli relativno zgodaj spat. Drugi dan pa...

Po vseh ovirah smo se v petek prvega maja končno odpravili ražširit kratko ožino med dihalnikom in Predjamo.

V soboto 27.2 smo se Marjan, Ana, Ivo, Dušan in jaz odpravili v dihalnik nad Predjamo. Namen je bil izmerit podorne dele do aktualnega prepiha, še prej pa se spustit na dno zadnjega brezna.

Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč že nekaj let uspešno sodeluje z Jamarskim društvom Rakek na medruštvenih odpravah v Črno Goro. In če so na prejšnjih odpravah (na katerih me žal ni bilo) bolj vandrali kot raziskovali, smo se za letošnjo pridušali, da bomo predvem intenzivno jamarili.
Šlo nas je vega skupaj trinajst: Mičo, Klanfa, Lovro, Ileršič, Matej, Marko in Pero (JD Rakek); Ana (JD Borovnica); Matija (DZRJ Ljubaljana); Marjan, Izi, Ivo in jaz (DZRJ Luka Čeč).
Pričujoče slike predstavljajo le del aktivnosti, saj so iz bivaka na teren odhajale tri ali štiri ekipe.

Tudi letos smo člani DRZRJ Luka Čeč v okviru festivala Zmaj ma mlade organizirali Modrijanov pohod v Jamo pod Predjamskim gradom. Udeležba je bila seveda brezplačna in prijavljenih je bilo dovolj ljudi. Na zbornem mestu pa nas je pričakalo še nekaj ljudi, ki se niso prijavili. K sreči je nekaj prijavljenih manjkalo, Roman pa je zrihtal še tri čelade v Predjami. Tako smo Ivo, Jani, Roman, David, Ana in jaz peljali 21 ljudi v jamo.

V sredo 16.7. so se nad Bovec podali Marko, Aleš, Matej (JD Rakek) in Ana (JK Borovnica). Namenili so se raziskat jamo 30T8 oziroma iskalti nove jame. V soboto 19.7. smo se jim pridružili še trije člani DZRJ Luka Čeč in sicer Ivo, Marjan in Matjaž...

V soboto dopoldan smo se v jamo spet odpravili Ivo, Marko, Dušan kasneje pa še Marjan. Jama je sedaj že precej globoka in nič kaj prijetna. Od betonske plošče naprej so namreč ožine in podori vseh vrst stalno na sporedu. Novi deli so očitno aktivni saj je sige le za vzorec, voda pa ob malce bolj mokrem vremenu "prijetno osveži" vsakega obiskovalca.
Tokrat smo šli v jamo z namenom, da saniramo podor iz dokaj zajetnih skal. Skale smo zrušili v brezno, za podorom pa nas je čakalo približno 20-25 metrsko brezno po katerem je curljal slap. Brezno se konča s podorom, ki pa bo zelo verjetno trši oreh kot podor pred tem.

Redno letno čiščenje stene nad Postojnsko jamo je bilo tokrat bistveno bolj obsežno saj so nad vhodom gozdarji podirali drevesa zaradi česar je bila stena polna kamnja in vej.

Po mesecu ali dveh jamarskega krožka smo se odločili, da udeležence peljemo v jamo in sicer Postojnsko jamo. seveda jim vlakca nismo privoščili in smo jih raje peljali v dele, ki jih povprečen turist ne vidi.

V petek in soboto (31.8 in 1.9) smo kot nosači sodelovali pri potopu v Pivki jami katerega namen je bil preplavati prvega od treh sifonov, ki jih je preplaval že Tomo Vrhovec, in najti povezavo s Planninsko jamo.
Prvi dan je prišlo pet potapljačev in sedem nosačev. Zaradi slabe vidljivosti je bilo potapljanje neuspešno. Naslednji dan sta se potapljala samo dva, nosačev pa nas je bilo pet. Kljub le za spoznanje boljši vidljivosti, sta potapljača imela več sreče in preplavala prvi sifon.
Nadaljevanje raziskav sledi v bližnji prihodnosti.

Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč je v okviru festivala "Zmaj ma mlade" oživilo nekdaj tradicionalni Modrijanov pohod v jamo pod predjamskim gradom. Udeležba je bila brezplačna in če smo se na začetku bali slabe udeležbe, je bilo že teden pred pohodom prijavljenih vseh dvajset udeležencev. Kot vodiči smo se pohoda udeležili: Ivo, Izidor, Marjan, Simon in jaz.
Obiskovalci so iz jame prišli z mokrimi nogavicami, a zadovoljni.

V soboto 7.7.je v dihalniku nad Predjamo potekala delovna akcija in sicer zalivanje betonske plošče. Delali smo Ivo, Marko, Dušan, Matija in Matjaž.
Pesek in vodo smo v jamo spustili po cevi na prejšnjih akcijah, cement pa smo si naložili v transportke. Za transport peska po jami do ožine smo napeli žičnico...

V petek 27.4 popoldan se je v organizaciji Jamarskega društva Rakek začel jamarski tabor na območju Snežnika. osnovni namen tabora je bil najti in raziskati jame. Na taboru so sodelovali tudi trije člani našega kluba in sicer Marjan, Izidor in jaz. Sam sem bil tam v soboto in nedeljo, čeprav je tabor trajal dlje.

V soboto zjutraj sem se pridružil petim jamarjem iz rakovškega kluba, ki so se namenili končno prebiti do nadaljevanja v 312m globokem Žalčevem breznu. Odprava je bila uspešna, a nadaljevanja zaradi slabe vidljivosti nismo uspeli v celoti raziskati. Jama pa je gotovo za vsaj deset metrov globlja.

Potem, ko je pred enim tednom odpadel, smo v sredo 28 marca smo izpeljali športni dan četrtega razreda Osnovne šole Miroslava Vilharja. Vsega skupaj je bilo 22 učencev, pet spremljevalcev, pet jamarjev iz DZRJ Luka Čeč in en iz JK Netopir Ilirska Bistrica.

V soboto 6.1. sta Ivo in Izidor v pihalniku nad predjamo našla prepih v v ožini pri vrhu podora, ki se nahaja na koncu prve dvorane. Vrh podora sta v dobri meri odstranila, vendar jima skozi ožino ni uspelo priti.
Naslednji dan smo se v jamo odpravili Ivo, Marjan, Izidor in jaz ter Joc in Jernej iz DZRJLJ...

V nedeljo 8.10. smo se končno odpravili določit "epicenter" kamina v Predjami z radiem "Nikola". Med preizkušanjem jamskega radia smo ugotovili napako in kot je kazalo bo komunikacija mogoča samo v eno smer. Zaradi omenjenih težav smo se morali natančno dogovoriti kaj bomo v jami počeli...

V petek 11.8 so se na nad Bovec zapodili člani JD Rakek in en član našega kluba (Izi). Na Rombonskih podih so jih že čakale potrebščine za bivak, ki jih je pripeljal helikopter, oziroma so ostale od lanskega tabora. Nahrbtniki so bili kljub temu težki. Slabo vreme, ki se je vleklo že nerazumno dolgo, je nekatere odgnalo v dolino, medtem, ko so drugi čakali izboljšave. Med slednjimi sva bila tudi midva z Romanom. Odločila sva se za odhod v ponedeljek ne glede na vreme in dejstvo, da nobeden od naju ne pozna poti...

Pred leti so člani DZRJ Luka Čeč v predjami našli ožino, za katero se je skrivalo približno 200m novih rovov, ki so se na enem koncu končali z neprehodno in neobetavno ožino, na drugem pa s kaminom. Slednjega so se jamarji lotili med raziskavami v Predjami, ki jih izvajamo v zadnjih mesecih. Meritve so pokazale, da se kamin zelo približa površju in to na mestu kjer je že znan pihalnik...

V ponedeljek 8 avgusta smo se Marko, Ivo in jaz odpravili v Predjamo preverit nekaj kaminov, ki bi utegnili biti povezava z Lenčkovo jamo. Kljub temu, da ej bilo v Vetrovni luknji zatišje, smo našli kamin v katerem je bilo čutiti prepih v jamo.

V nedeljo 19.6. smo v levem delu jame našli napredovanje, ki mu na dotedanjih raziskavah očitno nismo namenili pozorrnosti. Našli smo kakih 50m nove jame, ki se za precej nerodno ožino konča s kaminom. 24.6. v petek zvečer pa smo se namenili preplezat kamin in lastnoročno razbiti lusko nad ožino.

Glede na to, da smo prehod skozi podor trikrat širili, pa se še vedno ne počutimo varno, smo se odločili, da ga ojačamo z armiranim betonom oziroma podpornim zidom (škarpo).
Tomaž je pripeljal surovine in orodje. Beton smo mešali na roke v samokolnici.

Nove raziskave in meritve v jami. Tokrat smo del jame zavarovali s trakovi

Skale, ki nam jih pred enim tednom ni uspelo , smo umaknili tokrat, ko nas je bilo nekaj več.

Opazili smo, da se je podor od našega zadnjega obiska podal, kar pomeni , da prehod skozi ne bi bil varen. Odloćili smo se, da v jame ne bomo obiskali ampak naše sile raje preusmerili v odmetavanje kamenja.

Slike so nastale v ponedeljek 14 marca 2005, ko so jamarji DZRJ Luka Čeč prekopali zadnji del podora na dnu do tedaj znane Lenčkove jame.